Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana je ob svoji 80-letnici 20. maja 2026 v Križankah pripravila večer, ki je skozi okroglo mizo, slavnostni govor in umetniško-satirični program odprl razmislek o pomenu ustvarjalnega izobraževanja, vlogi Križank ter prihodnosti šole v središču Ljubljane. Osrednja misel dogodka je bila, da Oblikovna v Križankah ni zgolj izobraževalna ustanova, temveč živ prostor ustvarjalnosti, kritičnega mišljenja, kulturnega spomina in skupnosti.
Pred osrednjo proslavo je potekala okrogla miza, ki jo je povezoval nekdanji dijak šole, risar stripov in pedagog dr. Ciril Horjak. Sodelujoči – ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, arhitekta prof. Aleksander Ostan in prof. Maruša Zorec, umetnostni zgodovinar mag. Gojko Zupan, predstavnica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Marija Režek Kambič, dolgoletni profesor Karel Plemenitaš in ravnateljica mag. Apolonija Simon – so poudarili, da Križanke niso zgolj arhitekturni spomenik, temveč prostor ustvarjalnosti, srečevanja in izobraževanja, ki ga je Jože Plečnik zasnoval kot odprt del mesta.
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je poudarila pomen umetniškega in oblikovalskega izobraževanja v času umetne inteligence in hitrih družbenih sprememb: »Takšne šole razvijajo ustvarjalnost, kritično mišljenje in občutek za skupno dobro. Prav zato morajo ostati del živega mestnega prostora.«
Govorniki so opozorili tudi na prostorsko stisko šole, ki danes deluje na treh lokacijah, ter na negotovo prihodnost Križank. Večkrat je bilo izpostavljeno, da obstaja nevarnost pretirane komercializacije in turistifikacije mestnega jedra, zaradi česar bi prostor lahko izgubil svojo javno in ustvarjalno funkcijo. Arhitekt prof. Aleksander Ostan je opozoril, da je vrednost Križank prav v njihovi odprtosti in vsakodnevnem življenju: »Plečnik Križank ni zasnoval kot mrtvega spomenika, ampak kot prostor srečevanja, učenja in kulture.«
Z njim se je strinjala arhitektka prof. Maruša Zorec, ki je dejala, da so Križanke eden redkih prostorov v Ljubljani, kjer se še vedno organsko prepletajo izobraževanje, umetnost in javni prostor.
Osrednja proslava je bila zasnovana kot satirična »učna ura«, prežeta s humorjem, glasbo, plesom in kritičnim razmislekom o odnosu družbe do kulture ter položaju umetniškega izobraževanja danes. Pod vodstvom profesorice zgodovine, ki jo je upodobila Alenka Marinič, so se med »uro zgodovine« prepletali zgodovina šole, vprašanja prihodnosti Križank in pomen ustvarjalnosti v sodobni družbi. Nastopili so številni nekdanji in sedanji dijaki, profesorji ter umetniki, povezani s šolo, med njimi Severa Gjurin, Vesna Zornik, Tina Marinšek, Martin Ramoveš, Miha Erič, Gal Gjurin, Niko Kostanjevec in drugi. Poseben pečat večeru so dali plesna točka »Degasove balerine« v koreografiji Nike Lipolt ter animacije, vizualizacije in video mapping nekdanje dijakinje Stelle Ivšek in Urše Čuk (BEAM TEAM). Satirični prizori so skozi ironijo odpirali resna vprašanja o položaju kulture v mestu, prostorski stiski šole in prihodnosti Križank. Med najbolj odmevnimi je bil dialog med »Plečnikom« in »županom« (upodobila sta ju Miha Brajnik in Jure Mastnak), ki je opozoril na napetost med turizmom, komercialnimi interesi ter ohranjanjem prostora za izobraževanje, umetnost in skupnost.
Pomemben del večera je bil tudi slavnostni govor ravnateljice mag. Apolonije Simon, ki je poudarila, da ustvarjalnost ni zgolj talent ali estetski dodatek življenju, temveč način mišljenja: »Ustvarjalnost je sposobnost povezovanja znanja, intuicije, raziskovanja in dvoma. Je zmožnost, da si človek predstavlja nekaj, kar še ne obstaja, ter to idejo pretvori v smiselno obliko.«
Ob jubileju je poudarila, da šola že desetletja razvija kulturo ustvarjalnosti in zavestnega delovanja ter vzgaja posameznike, ki znajo misliti ustvarjalno in etično. »Ne vzgajamo umetnikov, ampak ustvarjalne in odgovorne posameznike,« je izpostavila. Dodala je, da ustvarjalno izobraževanje danes ni privilegij ali estetski dodatek družbi, temveč eden ključnih razvojnih temeljev sodobnega časa: »Družba prihodnosti bo potrebovala posameznike, ki bodo znali povezovati znanje, tehnologijo, empatijo, kritično mišljenje in domišljijo.«
Poseben del govora je namenila tudi Križankam kot prostoru kulturnega spomina, ustvarjalne kontinuitete in pedagoške energije. Navezala se je na okroglo mizo in spomnila na Plečnikovo misel, da so Križanke namenjene »Ljubljančanom v uk in prosti čas«, kar po njenem mnenju izraža sodobno razumevanje prostora kot odprtega okolja za učenje, ustvarjanje, srečevanje in kulturno življenje skupnosti: »Križanke niso le arhitekturna dediščina. So prostor, kjer se že desetletja srečujejo ideje, umetnost in mladi ustvarjalci.«
V osemdesetih letih delovanja je šola izobrazila več kot deset tisoč dijakinj in dijakov, med njimi številne prejemnike Prešernovih nagrad in drugih najvišjih strokovnih priznanj. Ravnateljica je opozorila tudi na pomen ustvarjalnega izobraževanja v času umetne inteligence in avtomatizacije: »Tehnologija lahko spreminja način produkcije podob in informacij, ne more pa nadomestiti človeške ustvarjalnosti, občutljivosti in odgovornosti.«
Dogodek se je zaključil s koncertnim programom in skupnim sporočilom, da morajo Križanke ostati odprt, živ in ustvarjalen prostor mladih generacij ter pomemben del kulturne identitete Ljubljane.
Pripravila: Marta Krejan Čokl, SŠOF